Jetra

Jetra so za vretenčarje značilen organ. Imajo osrednjo vlogo v presnovi in številne druge naloge, kot je razstrupljevanje zdravil, skladiščenje glikogena in sinteza plazemskih proteinov. V njih nastaja žolč, ki je udeležen pri prebavi. Medicinski izrazi, ki so povezani z jetri, se pogosto začnejo s hepato- ali hepatičen, kar izvira izstarogrške besede za jetra, hepar.

Anatomija

Jetra odraslega človeka tehtajo navadno med 1,0 in 2,5 kilogramov. So mehek, rožnatorjav kot bumerangoblikovan organ. Poleg kože so največji organ našega telesa. Ležijo tik pod prepono na desni strani zgornjegaabdomna, desno od želodca. V njihovi bližini je tudi žolčnik, kjer se skladišči žolč.


Jetra so razdeljena v režnje ali lobuse. Desni jetrni reženj je največji. Od levega je ločen s srpasto jetrno vezjo, od kavdatnega s spodnjo votlo veno, od kvadratnega pa z žolčnikom. Levi jetrni reženj je manjši, ločen od desnega s falciformnim ligamentom, od kvadratastega in kavdatnega pa s fisurama za okroglo jetrno vez in venski ligament. Kavdatni reženj je izbočenje v zadajšnjem delu visceralnega površja jeter, ki ga omejujejo jetrna lina, sulkus spodnje votle vene in narastišče hepatogastričnega ligamenta. Kvadratni reženj je predel v sprednjem delu visceralnega površja jeter, ki ga omejujejo jetrna lina, žolčnik in okrogla jetrna vez.

Jetra oskrbujeta dve glavni krvni žili, jetrna arterija in portalna vena. Sem se steka kri iz vranice, trebušne slinavke in tankega črevesa. Tako jetra predelujejo hranila in stranske proizvode prebave hrane. Iz jeter se kri steka po jetrnih venah neposredno v spodnjo votlo veno.

Jetra so eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne regeneracije. Lahko se popolnoma obnovijo tudi, kadar je ostala le še četrtina neprizadetega tkiva.

Žolč, ki nastaja v jetrih, se steka v žolčne kanalikule, ki se združujejo v žolčne vode. Ti se končno stekajo v desni in levi jetrni vod, ki se združita v skupni jetrni vod. Žolč lahko takoj vstopi vdvanajstnik, ali pa se prehodno uskladišči v žolčniku.

Obolenja jeter

Mnoga obolenja jeter spremlja zlatenica kot izraz povečane ravni bilirubina v sistemu. Bilirubin je posledica razgradnje hemoglobina mrtvih rdečih krvničk; jetra ga navadno odstranijo iz krvi in izločijo z žolčem.
Hepatitis ali vnetje jeter povzročajo predvsem virusi, pa tudi nekateri strupi, avtoimunost in dedne napake.
Ciroza pomeni zabrazgotinjenje jeter. Mrtve hepatocite nadomesti vezivo. Do tega lahko pride zaradi virusnega hepatitisa ali hepatotoksičnih kemičnih snovi, najpogosteje pa zaradi alkoholizma.
Jetra okvari tudi hemokromatoza, obolenje, pri katerem se v telesu kopiči železo. Za ugotavljanje delovanja jeter so na razpolago številni testi jetrne funkcije.

Presaditev jeter

Presaditev jeter omogoča zdravljenje bolnikov z nepopravljivo jetrno odpovedjo. Do tega največkrat pride ob kroničnih boleznih, ki vodijo v cirozo, kot npr. kroničnihepatitis C, alkoholizem, avtoimunski hepatitis idr. Redkeje gre za fulminantno jetrno odpoved, kjer se jetra nepopravljivo okvarijo v nekaj dneh do nekaj tednih. Darovalci presadkov so večinoma nedavno umrli zaradi okvare možganov.